Začasna razstava

70. obletnica konca 2. svetovne vojne: Osvoboditev Krasa in Brkinov 1945

Pridobitev novega razstavnega prostora v pritličju obrambnega stolpa Tabor smo ob letošnji 70. obletnici osvoboditve izpod okupatorja zaznamovali z razstavo posvečeno borcem NOV iz Krasa in Brkinov ter celotnemu prebivalstvu tega področja, ki so prestali fašistično represijo in se združeni v narodnoosvobodilnem boju zoperstavili nacifašističnemu okupatorju.

Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je sledila vsesplošna ljudska vstaja primorskega ljudstva, ki je takrat živelo v tako imenovani Julijski krajni. Ob povratku iz italijanske vojske zaporov in konfinacije je večina Kraševcev odhajala v partizane in se vključevala v 9. korpus, sestavljen iz 30. in 31. divizije, italijanske divizije Garibaldi Natisone ter partizanskimi odredi. Bojevali so se predvsem v 18. SNOUB Bazoviški in 19. SNOUB Srečka Kosovela ter v Južnoprimorskemu odredu, ki je bil sestavni del 9. korpusa. Iz Slovenske Istre, Brkinov in deloma iz Gornjega Krasa pa so se tamkajšnji ljudje vključevali v Istrski odred, ki je bil v sestavi 7. korpusa NOV in POS. Od januarja 1945 je Istrski odred pripadal 9. korpusu. Ob formiranju Vojske državne varnosti (VDV) leta 1944, so bili iz enot 9. korpusa izbrani mladi borci, člani Komunistične partije Slovenije (KPS), da vstopijo v 2. brigado Vojske državne varnosti. Ustanovljeni so bili Krajevni narodno osvobodilni odbori(KNOO), odbori Antifašistične fronte žena (AFŽ) Zveza slovenske mladine (ZSM) in Zveza komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ), ki so s svojim delovanjem podpirali partizansko vojsko ter med prebivalstvom spodbujali in krepili odpor proti okupatorju.

Glavna cilja 9. korpusa in 4. jugoslovanske armade sta bila osvoboditev Trsta in zasedba slovenske narodnostne meje pred prihodom angloameriških enot. Enote 9. korpusa so konec aprila iz Trnovskega gozda prodrle do Štanjela, od tu pa je 31. divizija krenila v zaključne boje za osvoboditev Spodnjega Krasa, Nabrežine in Gorice. 30. divizija pa je prodirala na Gornji Kras in v Trst. Enote 4. jugoslovanske armade so se proti Trstu prebijale čez Klano in Ilirsko Bistrico. V zaključnih operacijah jih je podpiral 4. bataljon (Istrski odred) 18. Bazoviške brigade.

Na razstavi sta na začetku predstavljena bojna zemljevida. Prvi prikazuje bojne položaje artilerije 9. korpusa skupaj z enotami 4. jugoslovanske armade od Sežane proti Opčinam, drugi pa bojno pot brigad v sestavi 31. divizije 9. korpusa od Štanjela proti Spodnjemu Krasu, Nabrežini in Gorici. Razstavljene so uniforme, odlikovanja, oborožitev in oprema narodnih herojev, komandantov in partizanov, ki so se bojevali v sestavi 30. divizije 9. korpusa, predvsem v Kosovelovi in Bazoviški brigadi ter v Južnoprimorskem odredu, v Istrskem odredu in v 2. brigadi Vojske državne varnosti (VDV). Tako so predstavljene uniforme, oborožitev in oprema narodnih herojev: Antona Dežmana – Tončka iz Lesc, Antona Šibelja – Stjenke iz Tomačevice pri Komnu, Alberta Grudna – Bliska iz Šempolaja, po vojni živečega v Sežani. Nato sledijo odlikovanja in uniforma v činu poročnika Virgilija Tavčarja – Virčka iz Vogelj, borca Južnoprimorskega odreda, Bazoviške brigade in 2. brigade VDV, nadalje uniforma poveljnika Emila Škerka iz Ponikev, nato odlikovanja ter oborožitev narodnega heroja in komandanta 30. divizije Rudija Kodriča – Branka iz Malega dola pri Komnu, po vojni živečega v Sežani, sledi uniforma partizana Viktorja Starca iz Križa, nato osebni predmeti in odlikovanja komandirja Istrskega odreda Antona Grandiča iz Divače, nadalje odlikovanja in oborožitev vodnika Istrskega odreda Jožefa Stoparja iz Prelož, potem italijanski nahrbtnik z menažko in odlikovanjem partizana Kosovelove brigade Albina Rože iz Krepelj, sledi uniforma narodne herojinje Neže Ribič iz Celja, nato pa uniforma iz zapuščine komandanta Gradnikove brigade v 31. diviziji, Martina Greifa – Rudija iz Zgornjega Dupleka pri Mariboru, po vojni komandanta mesta Trst, zaključijo pa se z oborožitvijo, opremo in odlikovanji ter veteransko uniformo kurirja Emila Sovdata – Milčija iz Skopega. Razstavljeni so tudi predmeti interniranca Albina Tavčarja iz Dutovelj, ki je osvoboditev dočakal v koncentracijskem taborišču Dachau. Ob slednjem je fotografija interniranca Franca Stoparja iz Lokve, njegovo pismo domačim iz leta 1944 in razglednica mesta Frauental na avstrijskem štajerskem, kjer je delal v delovnem taborišču in tam tudi dočakal svobodo. Nad vitrinami visijo zastave iz časa osvoboditve Krasa in Trsta sešite s strani kraških žensk in fotografije partizanov ter manifestacije osvoboditve Lokve, Sežane in Trsta. Razstava se zaključuje z dokumentacijo komande mesta Trst, uniformo, pokrivali in opremo ameriških ter britanskih enot, ki so po vojni vse do priključitve Primorske k matični Sloveniji 15.9.1947 delovale na Krasu ob Morganovi črti cone A.

Januar, februar:

sobota in nedelja: 10.00 – 12.00 in 14.00 – 17.00

Ostali meseci:

sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja: 9.00 – 12.00 in 14.00 – 18.00

Ponedeljek in torek, božič, novo leto, dan spomina na mrtve ZAPRTO.

Za skupine ali družine je ob predhodni najavi možen ogled tudi izven urnika.

Odrasli:

6 EUR

Skupine odraslih do 20 oseb:

6 EUR

Skupine odraslih nad 20 oseb:

4 EUR

Otroci, dijaki in študentje s študentsko izkaznico:

3 EUR