Razstava:
Znamenja na zidovih
Ob koncu druge svetovne vojne so Primorci s slavoloki in napisi po zidovih hiš poudarjali zmago narodno osvobodilne vojske Jugoslavije nad nacifašističnim terorjem in izražali veselje ob težko izborjeni svobodi. Hvalili so bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, hvalili maršala Tita, Edvarda Kardelja in zaveznike protifašistične koalicije: Veliko Britanijo, Združene države Amerike in Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik (SSSR).
Ob tem se je med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Kraljevino Italijo odprlo vprašanje državne pripadnosti Slovenskega primorja, kjer prebivata slovensko in italijansko prebivalstvo. Vprašanje državne meje in pripadnost Trsta, Gorice in drugih krajev je dobilo mednarodne razsežnosti. Jugoslovanske ozemeljske zahteve je podpirala le SSSR, zahodni zavezniki pa so temu nasprotovali. Zagovarjali so lastne vojaško – strateške in politične interese. S tem so se začela pogajanja in sporazumi med zahodnimi zavezniki in FLRJ. 12. junija 1945 je bilo sporno ozemlje do nekdanje rapalske meje razdeljeno z začasno mejo, t.i. Morganovo linijo, na dve okupacijski območji: cono A in cono B. S tem je morala Jugoslovanska armada zapustiti zahodni del spornega ozemlja oz. cono A. Zasedle so jo zavezniške enote pod poveljstvom britanskega 13. korpusa. Mednarodna pogajanja o pravični jugoslovansko–italijanski meji in usodi pripadnosti Trsta, Gorice in drugih krajev so potekala od jeseni 1945 do konca leta 1946. Spomladi 1946 je sporni zahodni del cone A obiskala tudi mednarodna komisija, ki je pripravila poročilo in razmejitvene predloge na osnovi svojih ugotovitev na terenu ter jih predala svetu zunanjih ministrov. Primorci živeči na tem delu spornega ozemlja so svoje nezadovoljstvo proti zavezniški upravi cone A izražali z manifestacijami in napisi na zidovih svojih hiš, ki so jih še okrepili ob obisku mednarodne komisije marca in aprila 1946. Na zidove svojih hiš so z vodoodpornimi barvami pisali razne parole, ki so z rdečimi peterokrakimi zvezdami in slovenskimi ter jugoslovanskimi zastavami dali jasno vedeti, da želijo živeti z ostalimi narodi FLRJ z maršalom Titom na čelu.
Razstavo sva pripravila Magdalena Svetina Terčon, direktorica Kosovelove knjižnice Sežana, in Srečko Rože v sklopu prireditev ob prazniku občine Sežana, ki ga praznujemo 28. avgusta. Omenjena razstava zajema že zabrisane posnetke tistih, ki so nastali izključno na območju meja današnje Občine Sežana.
Avtorja razstave sva od številnih posnetkov razstavila najbolje ohranjene. Gradivo pa so nama prispevali še Mira Sluga, Matjaž Može, Janko Kastelic in David Terčon.
Razstavo si lahko ogledate do konca septembra.
Vljudno vabljeni.
