Novice

Avstro-ogrska sanitetna oskrba v 1. svetovni vojni

V začetku junija 2025 je Vojaški muzej Tabor Lokev v preddverju Kosovelove knjižnice Sežana postavil razstavo o avstro-ogrski sanitetni oskrbi v prvi svetovni vojni. Avtorja razstave, Irena in Srečko Rože, sta v dveh razstavnih vitrinah iz bogate zbirke sanitetnih eksponatov iz prve svetovne vojne razstavila le delček sanitetnega materiala za oskrbo ranjenih in bolnih avstro-ogrskih vojakov.

Letos, 23. maja je minilo 110 let od italijanske vojne napovedi avstro-ogrski monarhiji. Z njo se je odprla nova 600 km dolga frontna črta, ki je zadnjih 90 km potekala po večini na slovenskem ozemlju, ob reki Soči vse do njenega izliva v Jadransko morje. V 12 soških ofenzivah, ki so se zvrstile od konca maja 1915 do konca oktobra 1917, sta si obe nasprotujoči si strani z različnimi ubojnimi sredstvi prizadevali onesposobiti in poraziti sovražno stran. S tem sta ena drugi prizadejale ogromno število padlih, ranjenih in iznakaženih vojakov. Poleg njih je bilo tudi veliko obolelih vojakov. Oskrbo in prevoz ranjencev z bojišča do najbližjih obvezovališč in v poljske bolnišnice v zaledju frontne črte je izvajalo profesionalno zdravstveno osebje in vojaki sanitejci. V bolnišnicah so delovale tudi bolničarke, prostovoljke Rdečega križa in sanitetno osebje drugih humanitarnih organizacij.

110. obletnica bojev na soški fronti nam prinaša tudi spomin na jugozahodni del soškega bojišča, kjer je imela avstro-ogrska vojska za kraški del jugozahodnega bojišča za nemoten potek bojev po kraških vaseh organizirano zaledno oskrbo. Slednja je potekala od Kostanjevice na Krasu do Divače. V vaseh ali ob njih so postavili lesene barake, ki so bile po ženevski konvenciji označene z rdečim križem. To so bile tako imenovane poljske bolnišnice. Zaradi nepreglednega števila ranjenih in bolnih vojakov so sanitetno oskrbo uredili še v cerkvah, privatnih hišah in drugih javnih ustanovah.

Na razstavi je razstavljena razna sanitetna oprema, ki je bila dobljena tudi na Krasu. Poleg nje je razstavljen še bombažni predpasnik negovalne sestre, emajlirana prsna oznaka rdečega križa avstro-ogrskega medicinskega osebja in narokavni trak rdečega križa za avstro-ogrskega vojaškega sanitejca. Ob njih je tudi delno ohranjen kirurški pribor in lanen predpasnik kirurga.

Besedilo: Irena Rože
Foto: Arhiv VMTL