Razstava procesijskih in hišnih razpel

Na oljčno nedeljo, 10 aprila 2022 je bila v gotski kapeli Marije Pomočnice, ki se nahaja tik ob župnijski cerkvi sv. Mihaela, po sv. maši odprta razstava procesijskih in hišnih razpel. Avtorja razstave sta Irena in Sečko Rože iz Vojaškega muzeja Tabor Lokev. Razstava je nastala v sodelovanju z domačim župnikom Slavkom Obedom, ki je razstavo tudi blagoslovil.

V antiki je bil križ prvotno naprava, ki je bila sestavljena iz dveh pravokotno prekrižanih gredi, na katero so pritrjevali kaznovane sužnje in zločince. Rimljani so uporabljali križanje kot sramotno in onečaščujočo kazen za upornike. Ta način kaznovanja je ukinil rimski cesar Konstantin I. (vladal od 306 – 337), poznan tudi kot Konstantin Veliki, ki se je kot prvi rimski cesar javno opredelil za krščansko vero. Križ se je od takrat naprej začel uveljavljati kot simbol za Jezusa Kristusa oz. kot simbol krščanstva nasploh. Pred tem pa se je krščanstvo v svojem ilegalnem obdobju namesto križa, posluževalo simbolov kot so riba, sidro, oranta.

Razstava predstavlja procesijska in hišna razpela, ki so se izdelovala in uporabljala v različnih obdobjih. Procesional ali procesijski križ se nosi na dolgi palici na čelu procesije. Pogosto so jih izdelovali iz bronaste in srebrne pločevine, posrebrene medenine in medenine. Na razstavi je replika najstarejšega Limoškega razpela iz lokavske župnije, ki so jo izdelali v Narodnem muzeju Slovenije. Originalno je do 30. maja letos razstavljeno v Narodnem muzeju (na Metelkovi v Ljubljani). Gre za procesijsko razpelo iz konca 12. oz. začetka 13. stol., ki se razvije v romanski umetnosti. Na razpelu je upodobljen zmagoviti Križani, kjer je Kristus Kralj upodobljen z odprtimi očmi in krono na glavi. Nogi pa sta pribiti vsaka zase. Po pripovedovanju domačinke, doma od Gabrijelovih ga je po dolgem iskanju našel duhovnik Virgil Šček na vaškem pokopališču na nagrobnem lesenem križu. V kapeli naj bi viselo do okrog leta 1850. Sedaj je na razstavi obešena replika točno tja kjer je včasih viselo originalno razpelo. Ta tip razpela je prevladoval do gotike, nato pa prevlada pod bizantinskim vplivom način križanja s tremi žeblji, kjer je telo Kristusa prikazano v trpečem in skrivenčenem stanju z zaprtimi očmi, ki je omahnil v smrt. Sledi procesijsko razpelo iz prve polovice 15. stoletja, ki je v celoti izdelano iz srebrne pločevine, korpus Kristusa je iz vlitega srebra. Od tega časa dalje se ob dominantni Kristusovi podobi na križu pojavljajo tudi druge svetniške podobe, najpogosteje Mati Božja, štirje evangelisti, zelo pogosto se pojavlja mrtvaška lobanja s prekrižanima kostema pod Kristusovimi nogami, ki predstavlja hrib Golgoto blizu Jeruzalema (v prevodu pomeni Golgota lobanja) kjer je bil križan Kristus in upodobitvijo tudi drugih svetnikov. Poleg obeh omenjenih so še ostali procesijski križi iz 19. stoletja in velikonočni oz. vstajenjski prapor iz 18. stoletja. Na razstavi je še 20 hišnih razpel iz 18., 19. in 20. stoletja, ki so izdelana iz različnih materialov, največ iz lesa. Ob njih je še viseči stenski hišni oltar. Včasih so bili nepogrešljivi del hišne opreme. Bila so del glavnega bivalnega prostora. Običajno so jih nameščali v kot nad mizo, kjer se je zbirala družina (Bogkov kot). Stoječe križe so postavljali tudi v spalnice in druge hišne prostore. Na stene hiš so bila obešena bolj poredko, največ na Primorskem. Tudi ta razpela imajo pod nogami Križanega pritrjeno Mati Božjo in mrtvaško lobanjo s prekrižanima kostema, ki spominja na kraj Golgoto kjer je bil križan Jezus in simbolizira zmago večnega življenja.

Na razstavi je še lokavski župnijski lesen procesijski križ in reglja (»Režgetulja«), ki sta jo izdelala domačina Rudi Frankovič (Kovčšov) in Viktor Placer (Placerjev) leta 1997. Z njo sta na nadomestila zvonove na dan velikega petka, ko so šli na veliki četrtek zvonovi v Rim. Po večletnem zatišju se bo letos ponovno oglasila.

Od oljčne nedelje smo Kristjani vse bliže našemu največjemu prazniku Velike noči. Jezus nas s svojim trpljenjem opogumlja v stiskah, padcih in v naši negotovosti. Tako kot mi spremljamo njega do smrti na križu nas tudi on spremlja in krepi vse življenje. Z vstajenjem pa nam je pokazal pot v novo, večno življenje.

Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2022.
Ogled razstave bo možen po urniku Vojaškega muzeja Tabor Lokev (najdete ga na spletni strani) ali po predhodni najavi:
- župnik Slavko Obed GSM: 031 323 881
- Vojaški muzej Tabor Lokev, Srečko Rože GSM: 041 516 586

Vljudno vabljeni!