Razstava južna železnica

Ob 160. obletnici železniške proge Ljubljana-Trst 1857 – 2017

V Divači se je v začetku meseca junija odvijal železničarski praznik. Letos ga je zaznamovala 160. obletnica odprtja zadnjega odseka proge med Ljubljano in Trstom, 50. obletnica proge Divača – Koper in 141. obletnica proge Divača – Pulj. Priredili sta ga Občina Divača in Slovenske železnice.
Vojaški muzej Tabor Lokev je bil tudi letos povabljen, da z originalnimi uniformami in opremo železničarjev obiskovalcem približa čas nastanka južne železnice v Avstrijskem cesarstvu s poudarkom na zadnjem odseku Ljubljana – Trst. V manjši meri smo zaobjeli še ostala obdobja ureditve južne železnice po končani prvi svetovni vojni do današnjih dni.

Železniško progo od Dunaja proti Trstu so v Avstrijskem cesarstvu začeli načrtovati že v letu 1837. Leta 1839 je bančnik Georg Sina pridobil koncesijo za gradnjo proge proti jugu. Z izdajo dvornega dekreta 23. 12. 1839 pa je država sklenila, da bo južno železnico zaradi gospodarskih in vojaških razlogov podržavila. Za glavnega projektanta in nadzornika je bil izbran inženir Karel Ghega, ki je bil vrhunski strokovnjak za gradnjo cest, mostov in železnic. Zaradi svojih arhitektskih podvigov čez prelaz Semmering med Gloggnitzem in Mürzzuschlagom je bil leta 1851 povzdignjen v plemiški stan in prejel naziv vitez (Ritter). Gradnja železnice je od Dunaja do Trsta potekala v šestih odsekih. Zadnji kraški odsek se je pričel v Ljubljani leta 1850 in končal s slavnostnim odprtjem v Trstu 27. 7. 1857 ob navzočnosti cesarja Franca Jožefa I., štirih nadvojvod in štirih ministrov ter drugih uglednih osebnosti.

Na omenjeni razstavi so predstavljene uniforme avstrijske državne železnice (SStb) in Cesarsko kraljeve priviligirane družbe južne železnice ali na kratko Južne železnice (SB) do konca prve svetovne vojne. Predstavljeni so tudi suknjič protokolarne strežbe na potovalnem vlaku cesarja Franca Jožefa I., habsburški grb in praporska lenta s praznovanja šestdesete obletnice vladanja Franca Jožefa v Ljubljani leta 1908, železničarski paradni sablji, značka nosača prtljage iz železniške postaje Ljubljana, oprema godbenika državne službe protokola, signalne karbidovke, petrolejke in svečarice. Med železničarskimi uniformami pa sta predstavljeni tudi obleki ženske in moškega iz višjega družbenega razreda iz okrog leta 1860. S prihodom železne ceste se je tudi na Slovenskem začela razvijati potovalna kultura s potniškimi vlaki.

Razstava je na ogled v Stari šoli v Divači, ki jo upravlja Razvojni center Divača. Trajala bo do 3. 7. 2017. Informacije za ogled dobite na Razvojnemu centru Divača (www.turizem-divaca.si ali na tel. +386 573 10 941). Lahko pa se obrnete tudi na naš Vojaški muzej Tabor Lokev.